V omrežju IPv4 lahko vmesnikom dodelite naslove na tri načine: ročno dodeljevanje statičnih naslovov, dinamično dodeljevanje naslovov z uporabo DHCP ali samodejno dodeljevanje naslovov z uporabo APIPA. Administratorji majhnih omrežij naslove IPv4 pogosto konfigurirajo ročno, v srednjih in večjih organizacijah uporabljajo DHCP. Samodejna konfiguracija naslovov z uporabo APIPA se pogosto izvaja v zelo majhnih omrežjih, kot so domača ali organizacijska omrežja LAN, povezana z internetom prek usmerjevalnika DSL.
Dodeljevanje naslovov v omrežjih IPv6 je nekoliko drugačno od IPv4. IPv6 je mogoče vmesniku dodeliti na naslednje načine:
Poleg tega so lokalni naslovi povezav vedno samodejno konfigurirani, ne glede na to, ali se uporabljajo naslovi s stanjem ali brez stanja (samodejno konfigurirani).
Glavna razlika med IPv4 in IPv6 je, da je protokol IPv6 zasnovan za samodejno konfiguracijo. To pomeni, da vam v večini primerov ne bo treba ročno dodeljevati naslovov ali namestiti strežnika DHCPv6, namesto tega boste za večino svojih omrežnih strežnikov uporabili samodejno konfiguracijo naslovov brez stanja. Ste opazili kontrast s fizičnimi vmesniki na strežnikih IPv4? Gostiteljem, kot so omrežni vmesniki na IPv4, je običajno dodeljen en naslov, večini fizičnih vmesnikov na IPv6 pa je dodeljenih več naslovov. Natančneje, fizični vmesnik IPv6 uporablja vsaj dva naslova:
Ročno dodelite naslove IPv6
Ročna dodelitev naslova IPv6 se običajno izvede v dveh primerih:
V napravah z operacijskim sistemom Windows Server 2012 ali Windows Server 2012 R2 lahko naslove IPv6 dodelite z eno od naslednjih možnosti:
1. način: Uporabite lastnosti internetnega protokola različice 6 (TCP/IPv6).
Z desno miškino tipko kliknite ikono omrežja v opravilni vrstici > Odprite center za omrežje in skupno rabo > poglejte na levo in izberite Spremeni nastavitve adapterja > z desno miškino tipko kliknite ikono omrežja in izberite Lastnosti > Izberi internetni protokol različice 6 (TCP/IPv6) > Lastnosti da odprete pogovorno okno Lastnosti internetnega protokola različice 6 (TCP/IPv6). Tukaj konfigurirate naslov IPv6, dolžino predpone podomrežja, privzeti prehod in naslov strežnika DNS, kot je prikazano.
2. način: uporabite lupino Windows PowerShell
Spodnji primer uporablja lupino Windows PowerShell za ročno konfiguracijo naslova IPv6 na fizičnem vmesniku računalnika z operacijskim sistemom Windows Server 2012/2012 R2. Najprej zaženite ukaz Ipconfig na strežniku, tukaj je rezultat:
PS C:\> ipconfig
Konfiguracija IP za Windows
Ethernet Ethernet adapterji:
Pripona DNS, specifična za povezavo. :
Naslov lokalne povezave IPv6. . . . . : fe80::2025:61fb:b68:c266%12
Naslov IPv4. . . . . . . . . . . : 172.16.11.75
Maska podomrežja. . . . . . . . . . . : 255.255.255.0
Privzeti prehod . . . . . . . . . : 172.16.11.1
Tunelski adapter isatap.{DD59BFFD-706A-4685-9073-647788046335}:
Medijska država. . . . . . . . . . . : Mediji so prekinjeni
Pripona DNS, specifična za povezavo. :
Adapter tunela Teredo Tunneling Pseudo-Interface:
Medijska država. . . . . . . . . . . : Mediji so prekinjeni
Pripona DNS, specifična za povezavo. :
Iz tega ukaza boste opazili, da sta fizičnemu vmesniku z imenom Ethernet dodeljena dva naslova:
%12 na koncu naslova lokalne povezave se imenuje identifikator cone, ki se uporablja za identifikacijo povezav na lociranem naslovu. V sistemu Windows je identifikator območja enakovreden indeksu vmesnika. Uporabite lahko cmdlet Get-NetAdapter za prikaz seznama imen in indeksov fizičnih vmesnikov v računalniku z operacijskim sistemom Windows Server 2012/2012 R2, kot je prikazano spodaj:
PS C:\> Get-NetAdapter | fl Ime,ifIndex
Ime: Ethernet
ifIndex: 12
Namesto ukaza Ipconfig lahko uporabite cmdlet Get-NetIPAdress, kot je prikazano spodaj, da prikažete informacije o naslovu za vmesnik z imenom Ethernet:
PS C:\> Get-NetIPAddress | kjer je {$_.InterfaceAlias -eq "Ethernet"}
IPAddress : fe80::2025:61fb:b68:c266%12
InterfaceIndex : 12
InterfaceAlias : Ethernet
AddressFamily : IPv6
Type : Unicast
PrefixLength : 64
PrefixOrigin : WellKnown
SuffixOrigin : Link
AddressState : Preferred
ValidLifetime : Neskončno ([TimeSpan]::MaxValue)
PreferredLifetime : Neskončno ([TimeSpan]::MaxValue)
SkipAsSource : False
PolicyStore : ActiveStore
IPAddress : 172.16.11.75
InterfaceIndex : 12
InterfaceAlias : Ethernet
Address sFamily : Vrsta IPv4
: Unicast
PrefixLength : 24
PrefixOrigin : Manual
SuffixOrigin : Manual
AddressState : Preferred
ValidLifetime : Neskončno ([TimeSpan]::MaxValue)
PreferredLifetime : Neskončno ([TimeSpan]::MaxValue)
SkipAsSource : False
PolicyStore : ActiveStore
Ali ste opazili, da ta ukaz vrne več informacij kot Ipconfig?
S cmdletom NewNetIPAdress lahko dodelite nov globalni naslov IPv6 Unicast z dolžino predpone 64 in privzetim naslovom prehoda za vmesnik Ethernet, kot sledi:
PS C:\> New-NetIPAddress -InterfaceAlias "Ethernet" -IPAddress 2001:DB8:3FA9::D3:9C5A `
PrefixLength 64 -DefaultGateway 2001:DB8:3FA9::0C01
IPAddress: 2001:db8:3fa9::d3:9c5a
InterfaceIndex: 12
InterfaceAlias : Ethernet
AddressFamily: IPv6
Type: Unicast
PrefixLength: 64
PrefixOrigin: Manual
SuffixOrigin: Man ual
AddressState : Pogojno
ValidLifetime : Neskončno ([TimeSpan]::MaxValue)
PreferredLifetime : Neskončno ([TimeSpan]::MaxValue)
SkipAsSource : False
PolicyStore : ActiveStore
IPAddress : 2001:db8:3fa9::d3:9c5a
InterfaceIndex : 12
InterfaceAlias : Ethernet
AddressF amily: Vrsta IPv6
: Unicast
PrefixLength : 64
PrefixOrigin : Manual
SuffixOrigin : Manual
AddressState : Neveljaven
ValidLifetime : Neskončno ([TimeSpan]::MaxValue)
PreferredLifetime : Neskončno ([TimeSpan]::MaxValue)
SkipAsSource : False
PolicyStore : PersistentStor e
Če želite potrditi rezultate, morate uporabiti Get-NetIPAddress s parametrom AddressFamily za prikaz samo informacij IPv6, kot je prikazano spodaj:
PS C:\> Get-NetIPAddress -AddressFamily IPv6 | kjer je {$_.InterfaceAlias -eq "Ethernet"}
IPAddress : fe80::2025:61fb:b68:c266%12
InterfaceIndex : 12
InterfaceAlias : Ethernet
AddressFamily : IPv6
Type : Unicast
PrefixLength : 64
PrefixOrigin : WellKnown
SuffixOrigin : Link
AddressState : Preferred
ValidLifetime : Infinite ([TimeSpan] ::MaxValue )
PreferredLifetime : Neskončno ([TimeSpan]::MaxValue)
SkipAsSource : False
PolicyStore : ActiveStore
IPAddress : 2001:db8:3fa9::d3:9c5a
InterfaceIndex : 12
InterfaceAlias : Ethernet
AddressFamily : IPv6
Type : Unicast
PrefixLength : 64
PrefixOrigin : priročnik
SuffixOrigin : Manual
AddressState : Preferred
ValidLifetime : Neskončno ([TimeSpan]::MaxValue)
PreferredLifetime : Neskončno ([TimeSpan]::MaxValue)
SkipAsSource : False
PolicyStore : ActiveStore
Vmesnik je zdaj multihomed (povezan z več omrežji), ker ima naslove IPv6 lokalne povezave in globalne naslove IPv6. Odprite pogovorno okno z lastnostmi internetnega protokola različice 6 (TCP/IPv6) in videli boste želene ročno konfigurirane informacije o naslovu, kot je naslednja slika:
Ta posnetek potrjuje, da so bile nastavitve naslova IP uspešno konfigurirane z lupino Windows PowerShell
Samodejna konfiguracija naslova brez stanja
To je najdragocenejša lastnost IPv6, saj vozliščem IPv6 omogoča komunikacijo v omrežju, ne da bi jim bilo treba ročno dodeljevati naslove ali uporabljati strežnik DHCP.
Samodejno dodeljevanje lokalnih naslovov povezave vmesnikom na gostiteljih IPv6 je primer samodejne konfiguracije naslova IPv6, ki gostiteljem na isti povezavi omogoča medsebojno komunikacijo. Ta vrsta samodejne konfiguracije naslova se imenuje brez stanja, ker ne uporablja protokola za konfiguracijo naslova, kot je DHCP.
Drug primer samodejne konfiguracije naslova brez stanja je, ko gostitelj IPv6 uporablja usmerjevalnik za samodejno konfiguracijo dodatnih naslovov, kot je lokalni ali globalni naslov povezave Unicast, privzeti naslov prehoda in drugi konfiguracijski parametri IPv6. Kot sledi:
Opomba: samodejna konfiguracija naslova ni na voljo za usmerjevalnike. Poleg konfiguriranja naslovov lokalnih povezav se samodejna konfiguracija naslovov uporablja samo za dodeljevanje naslovov strežnikom. Naslove usmerjevalnika je treba konfigurirati z drugimi metodami, kot je ročna dodelitev.
Samodejna konfiguracija naslova s stanjem
Samodejna konfiguracija naslova s stanjem na podlagi uporabe protokola za razrešitev naslova. V omrežjih IPv4 je DHCP takšen protokol, uporablja se za samodejno dodeljevanje naslovov IP in drugih konfiguracijskih nastavitev vmesniku na gostitelju. Infrastruktura za DHCP vključuje: strežnik DHCP, odjemalce DHCP, DHCP Relay Agent (lahko posreduje sporočila DHCP med strežnikom in odjemalcem v različnih podomrežjih).
Različica IPv6 tega protokola se imenuje DHCPv6, ki uporablja isto infrastrukturo kot strežniki DHCPv6, odjemalci DHCPv6 in posredniški agenti DHCPv6. Vendar lahko DHCPv6 gostiteljem IPv6 zagotovi naslove brez stanja in samodejno konfigurirane naslove s stanjem. To lahko povzroči nekaj težav, saj se zaradi tega gostitelju dodelijo dodatni naslovi. Če želite to preprečiti, morate le pravilno konfigurirati usmerjevalnike IPv6, tako da lahko strežnik DHCPv6 gostiteljem dodeli samo naslove s stanjem.
Eden od razlogov za namestitev strežnika DHCPv6 v omrežju IPv6 je ta, da Windows ne podpira samodejne konfiguracije naslova brez stanja za nastavitve strežnika DHCPv6 z uporabo sporočil usmerjevalnika. To pomeni, da morate uporabiti strežnik DHCPv6, če mora Windows izvajati razreševanje imena domene z IPv6.
Odjemalska programska oprema DHCPv6 je integrirana v naslednje različice sistema Windows:
Konfigurirajte strežnik DHCPv6
Storitev strežnika DHCP v naslednjih različicah sistema Windows Server podpira naslove brez stanja in naslove brez stanja:
Računalnik z operacijskim sistemom Windows Server 2012/2012 R2 lahko konfigurirate kot strežnik DHCPv6 s stanjem ali brez stanja tako, da izvedete naslednje korake:
Nato uporabite čarovnika za nov obseg, da poimenujete in opišete obseg, predpono podomrežja IPv6 in druge zahtevane informacije.
Zgoraj so navedeni načini za ročno dodeljevanje naslovov IPv6. Upam, da vam bo članek koristen :).
Zelena je tudi tema, ki jo mnogi fotografi in oblikovalci uporabljajo za ustvarjanje kompletov tapet, pri čemer je glavni barvni ton zelena. Spodaj je nabor zelenih ozadij za računalnike in telefone.
Ta način iskanja in odpiranja datotek naj bi bil hitrejši od uporabe File Explorerja.
Scareware je zlonamerni računalniški program, zasnovan tako, da uporabnike zavede, da mislijo, da gre za zakonito aplikacijo, in vas prosi, da porabite denar za nekaj, kar ne dela ničesar.
cFosSpeed je programska oprema, ki poveča hitrost internetne povezave, zmanjša zakasnitev prenosa in poveča moč povezave do približno 3-krat. Predvsem za tiste, ki igrajo spletne igre, bo cFosSpeed podprl, tako da lahko izkusite igro brez težav z omrežjem.
Požarni zid Windows z napredno varnostjo je požarni zid, ki deluje v sistemu Windows Server 2012 in je privzeto omogočen. Nastavitve požarnega zidu v sistemu Windows Server 2012 se upravljajo v Microsoftovi konzoli za upravljanje požarnega zidu Windows.
Pri spreminjanju skrbniškega gesla za prijavo modema in usmerjevalnika Vigor Draytek bodo uporabniki omejili nepooblaščen dostop do spremembe gesla za modem in s tem zavarovali pomembne omrežne informacije.
Na srečo lahko uporabniki računalnikov z operacijskim sistemom Windows s procesorji AMD Ryzen uporabljajo Ryzen Master za enostavno overklokiranje RAM-a, ne da bi se dotaknili BIOS-a.
Vrata USB-C so postala standard za prenos podatkov, video izhod in polnjenje na sodobnih prenosnikih Windows. Čeprav je to priročno, je lahko frustrirajoče, ko prenosni računalnik priključite na polnilnik USB-C in se ne polni.
Napaka Cannot Create Service na Ultraviewerju se pojavi, ko namestimo programsko opremo s kodo napake 1072.
Napaka, da ID na Ultraviewerju ni prikazan, bo vplivala na povezavo z oddaljenim računalnikom.
